Razmišljanje seljaka o administraciji (kraj 19. stoljeća)


Seljak Josip Tomec iz Virja zapisao je svoje poimanje županijske, kotarske i općinske administracija 1897. godine. Odmah ćete pomisliti kako u tome ima vrlo velike sličnosti s današnjicom. Evo što je zapisao:

A drugo zlo koje najviše bije siromake jeso silna i silna gospoda – ako pri  občini, ako pri kotaru, ako pri županiji, a pri vladi ne ni kraja – sigdi preveč gospode, a se na veliki plači. Npr. predi, za Granice, mogel je jeden kapetan, jeden lajnot, jeden felbablin, se posle opčinske i soldačke obavljati. A denes? Ima ji puna opčinska hiža, koji so treba i koji neso treba: ima činovnikov, dnevničarov, pisarov i pisarove pisarov, a tak i pri kotaru i dalje. Da bi barem ta gospoda za kakvo hasen bili siromaku. Jeso, bome na škodu. Komisije, žegucije, ovrhe, putne dnevnike, to so njihovi posli, i kaj ja znam kaj toga sega gospoda ne zmisle. Ide načelnik, rečemo, na soldačko revižijo v kotar. Tu on mam računa putnoga dnevnika. Dobro, kad mora iti, nek ide, ali zakaj putni dnevnik? Zar nema svojo plačo? Čovek bi delal hižo, štaglja, koca. Je, tu mora komisija odkazati mesto, ali za plačo, putni dnevnik i tu. Kad več mora iti odkažuvat mesto, onda zakaj nedo zabadav, a ne za plačo? I tak siromak samo plati pak plati.

 
comment 

KOMENTARI

Komentari

Ova web-stranica koristi Akismet za zaštitu protiv spama. Saznajte kako se obrađuju podaci komentara.

Podravske širine